Tema: Film Sadeži pozabe

»Moj oče je vsak dan pojedel sedem ali osem jabolk in imel je neverjeten spomin.«

»Scenarij sem začel pisati v času, ko sem skušal preboleti njegovo smrt. Skušal sem pozabiti, vendar nisem mogel.«

»Sadeži pozabe so alegorična komična drama, ki skuša raziskati, kako deluje spomin in kako to učinkuje na nas...«

»So se naši možgani zaradi tehnološkega napredka morda ‘polenili’ in si zato zapomnimo vse manj dogodkov, vse manj čustev?«

»Virus, ki ga je Nikou pričaral v Sadežih pozabe, sicer ni smrtonosen, sproži pa nepojasnljiv fenomen popolne izgube spomina.«

»Zgodbo Sadežev pozabe ste postavili v svet, ki ga v temeljih pretresa pandemija, kar je bilo glede na trenutne razmere neverjetno jasnovidno.«

»V mojih očeh je protagonistova 'terapija' tudi komentar tega, kako se ljudje obnašajo na družbenih omrežjih.«

»Naš junak počne popolnoma isto, ampak na analogen način: izpolnjuje predpisane naloge in se ob tem fotografira s polaroidnim fotoaparatom.«

»Sama od sebe se torej ponuja asociacija na svetopisemski 'sadež spoznanja'.«